pravniški državni izpit
Če ste pravnik, ki se želi pripraviti na ta pomemben korak v karieri, boste tukaj našli vse potrebne informacije.
Pravosodni izpit je obvezen za vse, ki želijo opravljati poklic odvetnika, sodnika, notarja ali državnega tožilca.
Organizira ga Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. Sestavljen je iz pisnega in ustnega dela. Pisni del izpita zajema pisanje sodb, medtem ko ustni del sestavljajo vprašanja iz civilnega, kazenskega, upravnega, ustavnega in mednarodnega prava.
Prav tako boste tukaj našli podrobne informacije o pogojih za pristop k izpitu, izpitnih rokih, načinih plačila, prijavah, kot tudi rezultate in odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja. Naš cilj je, da vam zagotovimo vse potrebne vire in podporo, da se boste čim bolje pripravili na pravosodni izpit.
Pisni del izpita
Usmeritve za pisni del pravniškega državnega izpita
Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Pisni del izpita se oceni tako, da se vsaka pisna naloga oceni s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami. Pozitivno je ocenjena tista naloga, ki sta jo pozitivno ocenila oba člana izpitne komisije; če sta pozitivni oceni različni, velja povprečna ocena. Če je negativno ocenjeno le eno področje pisnega dela izpita in je drugo ocenjeno z najmanj osmimi točkami, kandidat ne opravlja ustnega dela izpita. V takem primeru lahko kandidat v naslednjem pisnem roku ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bilo negativno ocenjeno. Ponovitev se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Na posvetu predsednika, namestnikov predsednika in članov državne izpitne komisije za pravniški državni izpit, ki je potekal 20. marca 2013, so bili sprejeti naslednji okvirni kriteriji za ocenjevanje pisne naloge za pravniški državni izpit:
- naloga mora imeti vse sestavine, kot določata ZPP oz. ZKP (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk). – izrek mora biti pravilen in popoln. Pri civilni nalogi mora biti odločeno o glavnem zahtevku in o stranskih zahtevkih ter v mejah postavljenega zahtevka. Pri civilni nalogi kandidatom ni potrebno računati stroškov postopka, temveč odločijo le po temelju, kdo jih nosi glede na uspeh. To navodilo je tudi zapisano na prvi strani naloge iz civilnega prava.
- glede obrazložitve je potrebno pogledati, kakšna je struktura, in sicer, ali so razlogi v logičnem zaporedju ali se preskakuje, ali je povzetek navedb strnjen, ali so navedena nesporna dejstva, kateri dokazi so bili izvedeni, kateri so bili zavrnjeni, ali je obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov, ali je odločeno o procesnih ugovorih, ali je uporabljena pravilna pravna podlaga, kakšna je kvaliteta dokazne ocene in kako je prepričljiva, sposobnost subsumpcije dejanskega stanja pod pravno normo, pomemben je splošen vtis, ki ga daje izdelek – kreativnost, jasnost, jedrnatost, sistematičnost, sposobnost pravnega izražanja, konsistentnost.
- najbolj pogoste napake, ki so opazne pri pisnih izdelkih, so slabo pravno izražanje, slabo poznavanje terminov, razvlečenost, nesposobnost ločevanja bistvenega od nebistvenega, nesposobnost opredelitve spornih vprašanj, nesposobnost definiranja pravno relevantnih dejstev, nesistematičnost, lepljenje, prepisovanje nerelevantne pravne podlage, povzemanje dokazov brez dokazne ocene, presplošna zavrnitev dokaznih predlogov, slabo pravno razmišljanje, nedokončana naloga, ki ne more biti ocenjena kot pozitivna.
Ustni del izpita
Če sta obe pisni nalogi ocenjeni pozitivno, pristopi kandidat k ustnemu delu izpita. Ustni del izpita zajema preverjanje usposobljenosti kandidata na naslednjih pravnih področjih:
- kazensko materialno in procesno pravo,
- civilno materialno in procesno pravo,
- temelji gospodarskega prava,
- temelji delovnega prava,
- upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor,
- ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprava ter temelji pravne ureditve Evropske unije.
Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red področij izpita. Predsednik izpitne komisije skrbi, da ima vsak član komisije potreben čas za preverjanje kandidatovega znanja, vendar najmanj 20 minut, za področji kazenskega materialnega in procesnega prava ter civilnega materialnega in procesnega prava pa najmanj 30 minut. Ustni del izpita traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar skupno največ tri ure.
Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata predsednik izpitne komisije odredi odmor, in sicer največ dvakrat po petnajst minut. Izpraševalci lahko z dovoljenjem predsednika izpitne komisije postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij drugih izpraševalcev.
Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov odloči o spremembi člana izpitne komisije, o čemer obvesti kandidata pred začetkom opravljanja ustnega dela izpita.
Ustni del izpita vodi in za njegov pravilen potek skrbi predsednik izpitne komisije. Z ustnim delom izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa. Vsa vprašanja morajo izhajati iz praktičnih primerov in biti usmerjena v njihovo reševanje, tako da se lahko oceni sposobnost uporabe znanja, praktične izkušnje, sposobnost pravnega razumevanja in reševanja problemov, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev, sposobnost pravno-logičnega razmišljanja in argumentacije ter verbalne komunikacije.
Vsako področje ustnega dela izpita se oceni s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami.
Za skupno pozitivno oceno izpita mora kandidat zbrati najmanj 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami. Če kandidat skupno zbere 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pa le eno od področij ustnega dela izpita ni ocenjeno kot uspešno, lahko kandidat v naslednjem izpitnem roku ponavlja izpit s tega področja. Ponovitev izpita se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Zakon o pravniškem državnem izpitu v drugem odstavku četrtega člena določa, da se magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. Če je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo upravni postopek in položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v tretji alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona. Če je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v šesti alinei prvega odstavka 27. člena tega zakona.
Predsednik izpitne komisije razglasi uspešnost izpita. Po razglasitvi in v prisotnosti predsednika izpitne komisije, članov izpitne komisije in zapisnikarja seznani kandidata z ocenami s posameznih področij.
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije, podeli pa ga minister, pristojen za pravosodje, oziroma funkcionar ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje. Hkrati se kandidatu izroči tudi potrdilo o doseženih ocenah na izpitu. Slovesna podelitev se organizira nekajkrat letno. Do izdaje in prejema potrdila o opravljenem izpitu iz prejšnjega odstavka se uspešnost opravljenega izpita izkazuje z začasnim potrdilom o opravljenem izpitu, ki ga kandidatu neposredno po izpitu izda in podeli izpitna komisija. Začasno potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
Vse, kar morate vedeti o pravosodnem izpitu v Sloveniji
PRISTOP NA PODLAGI SODNIŠKEGA PRIPRAVNIŠTVA
Pravosodnemu izpitu lahko pristopijo kandidati, ki izpolnjujejo določene pogoje, vključno z državljanstvom EU in ustrezno strokovno izobrazbo, pridobljeno v Sloveniji ali tujini. Obvezno sodniško pripravništvo traja osem mesecev, izbirno usposabljanje pa se prizna kot pripravništvo, če traja najmanj šestnajst mesecev. Kandidati se prijavijo na sodiščih, podrobnosti o času in kraju opravljanja izpita ter stroških pa dobijo približno dva tedna pred pisnim delom izpita.
POGOJI ZA PRISTOP
Pravosodni izpit lahko opravlja vsak, ki:
- je državljan članice Evropske unije in aktivno govori slovenski jezik;
- je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno sposobnost;
- je pridobil naslednji poklicni naziv v Republiki Sloveniji ali je zaključil enakovredno izobraževanje vtujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobrazbe:
- poklicni naziv univerzitetni diplomirani pravnik,
- poklicni nazivi diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- poklicni naziv magister prava na podlagi enotnega magistrskega študijskega programa.
OBVEZNO SODNIŠKO PRIPRAVNIŠTVO
Obvezno sodniško pripravništvo v skladu s 14. členom Zakona o pravosodnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) določa, da pripravništvo traja osem mesecev, pet mesecev na področju civilnega prava na sodiščih in tri mesece na področju kazenskega prava na sodiščih oziroma državnih tožilstvih. Kandidati za sodniško pripravništvo se prijavijo na višja sodišča, ki izvajajo sodniško pripravništvo. Za več informacij o sodniškem pripravništvu se obrnite na kadrovske službe višjih sodišč.
IZBORNI SUDIJSKI PRIPRAVNIČKI STAŽ
Za izbirno usposabljanje se prizna usposabljanje magistra prava in univerzitetnega diplomiranega pravnika:
- na sodišču,
- na ustavnem sodišču,
- pri državnem tožilstvu,
- pri zakonodajnem organu,
- v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti,
- pri notarju,
- pri odvetniku,
- pri državnem pravobranilstvu,
- pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli,
- na pravnih delih v pravni osebi.
Pripravniki, ki se izbirno usposabljajo za posamezna področja, se lahko ob soglasju delodajalca za določen čas usposabljajo tudi v drugih oblikah izbirnega usposabljanja iz 1. do 10. točke prejšnjega odstavka
Zakon ne določa pogodbene ali delovnopravne oblike usposabljanja, zato se lahko izbirno usposabljanje opravlja tudi prostovoljno.
Sodniški pripravnik, ki je sodniško pripravništvo opravil kot oseba, zaposlena na sodišču, mora vložiti zahtevo za opravljanje izpita in ga opraviti v enem letu po koncu pripravništva, sicer izgubi pravico do opravljanja izpita. Minister, pristojen za pravosodje, lahko ta rok na zahtevo, vloženo iz utemeljenih razlogov pred iztekom roka, podaljša. Navedeni rok ne velja za sodniške pripravnike, ki so pripravništvo opravljali kot prostovoljci ali kot osebe, zaposlene pri drugem delodajalcu. Sodniški pripravnik lahko zahtevo za opravljanje izpita vloži en mesec pred koncem pripravništva.
Sklep o dovolitvi kandidata k opravljanju izpita določa čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo in stroške izpita. Kandidati sklep skupaj z računom prejmejo približno dva tedna pred pisnim delom pravosodnega izpita.
PRISTOP NA PODLAGI 19.A ČLENA ZPDI
Za pristop k opravljanju pravosodnega izpita je potrebno da je kandidat državljan EU in da tekoče govori slovenski jezik. Prav tako mora imeti ustrezno pravno izobrazbo iz Slovenije ali priznano enakovredno izobrazbo iz tujine. Obstajata dve skupini pogojev: ena za tiste, ki so delali najmanj 32 mesecev v pravosodju, in druga za tiste s 48 meseci izkušenj v različnih pravnih institucijah. Kandidati morajo prisostvovati določenemu številu sodnih obravnav, seminarjev in opraviti kolokvije. Na koncu prejmejo odločbo o terminu in kraju izpita.
POGOJI ZA PRISTOP
K pravniškemu državnemu izpitu lahko pristopi kdor:
1. je državljan članice Evropske unije in aktivno obvlada slovenski jezik
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
3. ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa
Zakon o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) v prvi alineji prvega odstavka 19.a člena določa, da ima pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu:
- če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma
- če je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava.
Za pridobitev pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita na podlagi 19.a člena ZPDI mora posameznik opraviti naslednje obvezne oblike izobraževanja:
1. na civilnopravnem področju prisostvovati pri:
- vsaj treh glavnih obravnavah v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
- vsaj enem naroku v nepravdnih zadevah,
- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;
2. na kazenskopravnem področju prisostvovati pri:
- vsaj treh glavnih obravnavah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;
Kandidati sami izberejo glavno obravnavo / narok / celodnevno sejo pritožbenega senata, na kateri bodo prisostvovali, na podlagi razporeda aktualnih obravnav posameznih sodišč, ki so objavljeni na njihovih spletnih straneh. Kandidati, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu brez opravljenega sodniškega pripravništva, torej na podlagi 19.a člena ZPDI, ne dobijo predhodno izdelanega programa kot sodniški pripravniki, temveč morajo sami poskrbeti za izpolnitev vseh obveznosti. Za pridobitev potrdila o udeležbi je v pomoč obrazec, ki ga sodnik podpiše ter s tem potrdi udeležbo.
Potrdilo o udeležbi na obravnavah
3. se udeležiti seminarjev predpisanih za sodniške pripravnike in sicer:
- delo državnega tožilca v kazenski zadevi
- mladoletniško kazensko pravo
- organizacija in vodenje zemljiške knjige ter poslovanje s strankami skupaj z ogledom zemljiške knjige
- dedno pravo in zapuščinski postopek
- nepravdni postopki
- postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja
- kolektivno delovno pravo in kolektivne pogodbe
- pravo socialne varnosti
Enotna prijava na seminarje PDI
4. opraviti kolokvija na temo izdelava osnutka kazenske odločbe in izdelava osnutka civilne odločbe.
Kolokvij – civilni del, 19.a člen ZPDI
Kolokvij – kazenski del, 19.a člen ZPDI
Kandidati lahko obvezne oblike izobraževanje opravljajo pred izpolnitvijo pogoja delovne dobe.
Z odločbo, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter stroške izpita. Odločbo skupaj s računam kandidati prejmejo približno dva tedna pred pisnim delom pravniškega državnega izpit.
IZPITNI ROKI
Izpiti se opravljajo v terminih, ki se objavijo na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju.
Vsi kandidati, ki v posameznem izpitnem roku pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu, opravljajo pisni del izpita istočasno. V primeru, da je zahtevo za opravljanje izpita vložilo večje število kandidatov, se lahko pisni del izpita opravlja večkrat mesečno. Ustni del izpita se opravlja v mesecu po opravljenem pisnem delu na podlagi mesečnega razporeda, praviloma v prvih treh tednih v mesecu.
Razpored izpitnih rokov za posamezne mesece in predsednika ter člane komisije za posamezne izpite določi minister za pravosodje, oziroma po pooblastilu direktor Centra za izobraževanje v pravosodju.
Pisna naloga iz civilnega področja se opravlja praviloma vsak drugi ponedeljek v mesecu, pisna naloga iz kazenskega področja pa praviloma vsak drugi torek v mesecu. V primeru, da je zahtevo za opravljanje izpita vložilo večje število kandidatov, se lahko pisni nalogi opravljata katerikoli ponedeljek oziroma torek v mesecu.
Izpitni roki za pravniški državni izpit 2026
*Pridržujemo si pravico do spremembe terminov
PLAČILO STROŠKOV IZPITA
Člen 19.b ZPDI določa, da stroške izpita krije kandidat, ki jih mora plačati najkasneje v roku osmih dni po izdaji računa. V odločbi, s katero se kandidatu odobri opravljanje izpita, se določi višina stroškov in rok za plačilo. Če kandidat računa ne plača v predvidenem roku, mu ne bo dovoljeno opravljati izpita, o čemer bo pisno obveščen. Če se kandidat iz upravičenih razlogov ne pojavi na izpitu ali odstopi med izpitom, mu bo del stroškov povrnjen, višino povračila pa določi minister za pravosodje glede na fazo izpita.
PLAČILO STROŠKOV IZPITA
ZPDI v 19.b členu določa, da stroške izpita krije kandidat. Stroške mora plačati najpozneje v osmih dneh po izstavitvi računa. V odločbi, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi višina stroškov izpita, ki jih mora kandidat plačati na podlagi izstavljenega računa, in navede rok plačila. Če račun ni plačan v roku iz prejšnjega odstavka, kandidatu ni dovoljen pristop k izpitu, na kar se kandidata posebej pisno opozori v odločbi.
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali iz upravičenih razlogov odstopi med opravljanjem izpita, se mu del stroškov vrne. Višino vračila določi minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč fazo izpita, v kateri kandidat odstopi od izpita ali se je ne udeleži.
Cenik pravniških državnih izpitov, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije določa naslednje cene:
• Opravljanje pravniškega državnega izpita pred 6 člansko komisijo: 702,92 EUR
• Opravljanje pravniškega državnega izpita pred 5 člansko komisijo: 620,86 EUR
• Ponavljanje pisnega dela pravniškega državnega izpita: 92,23 EUR
• Ponavljanje dela ustnega dela pravniškega državnega izpita pred 6 člansko komisijo: 326,44 EUR
• Ponavljanje dela ustnega dela pravniškega državnega izpita pred 5 člansko komisijo: 299,09 EUR.
Cenik
PRIJAVNICE
ZPDI v členu 19 določa, da sodniški pripravnik po zaključku pripravništva vloži zahtevo za opravljanje pravosodnega izpita, ki jo lahko vloži en mesec pred zaključkom pripravništva. Pripravniki morajo pristopiti k izpitu v roku enega leta po zaključku pripravništva, z možnostjo podaljšanja roka na podlagi pisnega zahtevka iz upravičenih razlogov. Zahtevi je treba priložiti dokazilo o opravljenem pripravništvu, vsa mnenja in potrdila ter dokazilo o opravljenem izbirnem usposabljanju. Prijava mora vsebovati izpolnjen obrazec, podatke o diplomi in magisteriju, kopije diplome, potrdilo o strokovnem izpitu, program pripravništva, poročila o delu in mnenja mentorjev.
ZAHTEVA ZA PRISTOP NA PODLAGI SODNIŠKEGA PRIPRAVNIŠTVA
ZPDI v 19. členu določa, da sodniški pripravnik ob zaključku pripravništva vloži zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita. Zahteva se lahko vloži en mesec pred zaključkom pripravništva. Sodniški pripravniki, ki so pripravništvo na sodišču opravljali v delovnem razmerju na sodišču, so dolžni v skladu s 6. odstavkom 19. člena k izpitu pristopiti v enem letu po zaključku pripravništva, sicer izgubijo pravico opravljati izpit kot sodniški pripravniki. Ta rok se lahko na podlagi pisne prošnje, vložene iz utemeljenih razlogov pred potekom roka, podaljša.
Zahtevi za opravljanje izpita je treba priložiti dokazila o opravljenem pripravništvu z vsemi mnenji in potrdili iz četrtega odstavka 17. člena ZPDI in dokazila o opravljenem izbirnem usposabljanju s podatki o njegovi vsebini in trajanju. Vsa dokazila se predloži v samo enem izvodu.
Prijava kandidatov, ki so opravljali pripravništvo na sodišču, mora vsebovati:
- izpolnjen obrazec prijavnice (v izvirniku);
- podatki o diplomiranju (univerza, fakulteta, datum diplomiranja, številka diplome) oziroma podatke o diplomiranju (I. stopnja – univerza, fakulteta, datum diplomiranja, številka diplome) in magistriranju (II. stopnja – univerza, fakulteta, datum magistriranja, številka magisterija) ali kopija diplome in magisterija;
- kopijo potrdila o strokovnem izpitu in prošnjo za priznanje dela pravniškega državnega izpita;
- program obveznega pripravništva, ki ga je izdalo višje sodišče;
- pripravnikova poročila o delu (v izvirniku);
- mnenja mentorjev (v izvirniku, podpisana s strani mentorjev in opremljena z žigom sodišča);
- potrdila o opravljenih kolokvijih (v izvirniku, podpisana s strani mentorjev in opremljena z žigom sodišča);
- potrdila o udeležbi na seminarjih (v izvirniku in opremljena z žigom sodišča); kandidatom, ki so se obveznih seminarjev udeležili v sklopu seminarjev za PDI izvedenih v maju 2021 oziroma po 17. maju 2021, in so potrdila o udeležbi prejeli le v elektronski obliki, v svoj uporabniški račun eCIP, ni potrebno prilagati originalnih potrdil o udeležbi na seminarjih;
- potrdilo o izbirnem usposabljanju (originalno potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno obdobje zaposlitve ter kratek opis del in nalog, iz katerega je razvidno, da je bila oseba zaposlena na pravnih delih) (v izvirniku, podpisano s strani odgovorne osebe in opremljeno z žigom);
- pripravniki, ki so izbirno usposabljanje opravili na državnem tožilstvu, morajo k prijavi priložiti program državnotožilskega pripravništva, pripravnikovo poročilo o delu in končno pisno mnenje generalnega mentorja (v izvirniku, podpisano in opremljeno z žigom);
- pripravniki, ki so izbirno usposabljanje opravili na sodišču, morajo k prijavi vložiti program izbirnega usposabljanja na sodišču, poročila o delu in mnenja mentorjev skladna s programom (v izvirniku, podpisano in opremljeno z žigom).
Prijavnica za kandidate z opravljenim sodniškim pripravništvom
ZAHTEVA ZA PRISTOP NA PODLAGI 19.A ČLENA ZPDI
Zakon o pravniškem državnem izpitu v 19.a členu določa, da oseba, ki ni opravila pripravništva po ZPDI vloži zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita po izpolnitvi vseh pogojev. K zahtevi mora priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev, razen dokazil o državljanstvu in poslovni sposobnosti, ki ju za državljane Republike Slovenije pridobi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Prijava mora vsebovati:
- izpolnjen obrazec prijavnice (v izvirniku);
- podatki o diplomiranju (univerza, fakulteta, datum diplomiranja, številka diplome) oziroma podatke o diplomiranju (I. stopnja – univerza, fakulteta, datum diplomiranja, številka diplome) in magistriranju (II. stopnja – univerza, fakulteta, datum magistriranja, številka magisterija) ali kopija diplome in magisterija;
- kopijo potrdila o strokovnem izpitu in prošnjo za priznanje ustreznega dela pravniškega državnega izpita;
- potrdila o opravljenih kolokvijih;
- potrdila o udeležbi na seminarjih (v izvirniku in opremljena z žigom sodišča); kandidatom, ki so se obveznih seminarjev udeležili v sklopu seminarjev za PDI izvedenih v maju 2021 oziroma po 17. maju 2021, in so potrdila o udeležbi prejeli le v elektronski obliki, v svoj uporabniški račun eCIP, ni potrebno prilagati originalnih potrdil o udeležbi na seminarjih. Več o tem (Seminarji za sodniške pripravnike in za kandidate, ki na pdi pristopajo na podlagi 19.a člena ZPDI);
- potrdila o prisostvovanju na obravnavah, narokih in sejah, določenih v 13. členu Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (v izvirniku, podpisana s strani sodnika ter opremljena z žigom sodišča);
- potrdilo o izpolnjevanju pogoja delovne dobe: potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno obdobje zaposlitve ter kratek opis del in nalog, iz katerega je razvidno, da je bila oseba zaposlena na pravnih delih. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da je bila oseba v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom (v izvirniku, podpisano s strani odgovorne osebe in opremljeno z žigom);
- izpis dobe zavarovanj iz obveznega zavarovanja iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje ali izpis podatkov o pokojninski dobi zavarovanca iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz katerega so razvidna obdobja posameznih delodajalcev in delovni čas (v izvirniku).
Prijavnica za kandidate, ki pristopajo na podlagi 19.a člena ZPDI
ZAHTEVA ZA PONOVNI PRISTOP
K ponovnemu opravljanju pravniškega državnega izpita se kandidati lahko prijavijo v skladu z objavljenimi izpitnimi roki. K ponovni zahtevi ni potrebno prilagati dokazil.
Ponovna zahteva za pristop k izpitu
Z odločbo, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter stroške izpita. Odločbo skupaj s računam kandidati prejmejo približno dva tedna pred pisnim delom pravniškega državnega izpita, na naslov, ki so ga navedli v zahtevi za pristop k izpitu.
PONOVNI PRISTOP K PDI
Kandidati, ki niso opravili pisnega dela izpita z ocenami 5 in 5, 5 in 6 ali 5 in 7, ne morejo pristopiti k ustnem delu izpita in se morajo znova prijaviti na pisni del izpita v skladu z roki na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Kandidati z ocenami 5 in 8, 5 in 9 ali 5 in 10 ponavljajo samo neuspešni del izpita, pri čemer znašajo stroški 93,23 EUR. Kandidati, ki nisi uspešni tretjič na pisnem delu, nimajo več pravice do ponovnega pristopa na izpit. Za ustni del izpita, kandidati, ki so neuspešni na enem področju, lahko ponavljajo ta del izpita, tisti pa, ki so neuspešni na dveh ali več področjih, morajo znova opravljati celoten izpit, z vsemi stroški.
NEUSPEH NA PISNEM DELU
Kandidati, ki so bili na pisnem delu ocenjeni z ocenami 5 in 5, 5 in 6 ali 5 in 7:
Na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa, da je pozitivno ocenjen pisni del izpita pogoj za opravljanje ustnega dela izpita, torej kandidati, ki pisnega dela niso uspešno opravili, ne morejo pristopiti na ustni del izpita določenega z odločbo.
K ponovnemu opravljanju pravniškega državnega izpita se kandidati lahko prijavijo v skladu z roki prijave objavljenimi na spletni strani Ministrstva za pravosodje, Centra za izobraževanje v pravosodju. Ponovni prijavi ni potrebno prilagati dokazil za izpolnjevanje pogojev za pristop na pravniški državni izpit. Z novo odločbo o pristopu na izpit se ponovno zaračunajo stroški pisnega dela izpita, ki skladno s cenikom znašajo 184,46 EUR.
Kandidati, ki so bili na pisnem delu ocenjeni s ocenami 5 in 8, 5 in 9 ali 5 in 10: Drugi odstavek 26. člena ZPDI, določa, če je negativno ocenjeno le eno področje pisnega dela izpita in je drugo ocenjeno z najmanj osmimi točkami, kandidat ne opravlja ustnega dela izpita. V takem primeru kandidat v naslednjem pisnem roku ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bilo negativno ocenjeno, kar se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. V tem primeru mora kandidat čimprej vložiti prijavnico za ponoven pristop k izpitu. Ponovni prijavi ni potrebno prilagati dokazil za izpolnjevanje pogojev za pristop. Z novo odločbo o pristopu na izpit se ponovno zaračunajo stroški izpita, ki v tem primeru skladno s cenikom znašajo 93, 23 EUR.
Kandidati, ki niso uspešno opravili pisnega dela in so na izpit pristopili tretjič: Na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa, da je pozitivno ocenjen pisni del izpita pogoj za opravljanje ustnega dela izpita, kandidati, ki pisnega dela niso v celoti uspešno opravili, ne morejo pristopiti na ustni del izpita določenega z odločbo. ZPDI v 20. členu določa, da kandidatu, ki po tretjem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop.
NEUSPEŠNO NA USTNEM DELU IZPITA
Kandidati, ki so bili na ustnem delu na enem področju negativno ocenjeni: Zakon o pravniškem državnem izpitu v 28. členu določa, če kandidat po pisnem in ustnem delu izpita skupno zbere 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pa le eno od področij ustnega dela izpita ni ocenjeno kot uspešno, lahko kandidat v naslednjem izpitnem roku ponavlja izpit s tega področja. Ponovitev izpita se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Pri skupni oceni se upoštevata obe (skupni) oceni za pisna dela ter vse ocene na ustnem delu izpita. Če je kandidat enega ali več področij na ustnem delu oproščen, se to področje sploh ne upošteva, za pozitivno oceno pa mora kandidat zbrati 42 točk, če je oproščen enega dela, oziroma 36, če je oproščen dveh področji. To pomeni, da kandidat, ki je neuspešen ne enem področju, le-tega lahko ponavlja, če ima vsaj eno oceno 7 ali več, oziroma izpita sploh ne more ponavljati, če ima vse ocene 6 in eno 5 ter izpita ni opravil.
V kolikor izpitna komisija sprejme sklep, da pravniškega državnega izpita kandidat iz enega področja ni opravil in ga lahko ponavlja v naslednjem izpitnem roku, mora kandidat čimprej oddati prijavnico k ponovni prijavi k pravniškemu državnemu izpitu. Neuspešno opravljeno področje se ponavlja v naslednjem izpitnem terminu. Točen datum in sestava komisije sta znana šele po objavi rezultatov pisnega dela, ki so pet delovnih dni pred koncem meseca, v katerem se je pisni del izpita opravljal, ko bo izdana tudi odločba o ponovnem pristopu. Z novo odločbo o pristopu na izpit se ponovno zaračunajo stroški izpita, ki v tem primeru skladno s cenikom znašajo 299,09 EUR, če gre za ponavljanje pred petčlansko izpitno komisijo, oziroma 326,44 EUR, če gre za ponavljanje pred šestčlansko komisijo.
Kandidati, ki so bili na ustnem delu na dveh ali več področjih negativno ocenjeni: pravniškega državnega izpita v skladu z 28. členom ZPDI izpita niso opravili. K ponovnemu opravljanju pravniškega državnega izpita se kandidati lahko prijavijo v skladu s roki prijave objavljenimi na spletni strani Ministrstva za pravosodje, Centra za izobraževanje v pravosodju. Ponovni prijavi ni potrebno prilagati dokazil za izpolnjevanje pogojev za pristop na pravniški državni izpit. Z novo odločbo o pristopu na izpit se ponovno zaračunajo stroški celotnega izpita (opravljanje pravniškega državnega izpita pred 6 člansko komisijo 702,92 EUR, opravljanje pravniškega državnega izpita pred 5 člansko komisijo 620,86 EUR).
Kandidati, ki niso uspešno opravili ustnega dela in so na izpit pristopili tretjič: ZPDI v 20. členu določa, da kandidatu, ki po tretjem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop.
Ponovna zahteva za pristop k izpitu
Seznam pravnih virov in literature
V 3. odstavku 26. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu je določeno, da če se pravna ureditev posameznih področij izpita spremeni ali dopolni, mora kandidat poznati vsebino novih predpisov, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred dnem izdaje odločbe, s katero se dovoli pristop k izpitu.
PREDPISI, KI UREJAJO PODROČJE PDI
Rezultati pravosodnega izpita
Priprave za opravljanje pravosodnega izpita
Legitin d.o.o. je sinonim za pravo. Že sedem let organiziramo priprave za opravljanje pravosodnega izpita v Sloveniji, Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini. Ker smo že dolgo v tej branži, točno vemo, kaj vas muči pri pripravi na pravosodni izpit. Z našo pomočjo in priznanimi pravnimi strokovnjaki iz Slovenije smo prepričani, da boste zlahka uspešno opravili pravosodni izpit.
Legitin vas vabi na priprave za opravljanje pravosodnega izpita. Priprave zajemajo predavanja za ustni del izpita ter delavnice za pisanje kazenskih in civilnih sodb. Priprave se izvajajo na spletu prek aplikacije Zoom, kar vam omogoča, da predavanja spremljate iz udobja svojega doma. Če kakšnega predavanja ne utegnete spremljati, brez skrbi! Vsa predavanja se snemajo, tako da imate možnost, da si jih v šestih mesecih po izvedbi večkrat ogledate.
Zavedamo se, da je večina prijavljenih na priprave za PDI zelo zaposlena, zato se priprave za opravljanje pravosodnega izpita pri Legitinu izvajajo v popoldanskem času od 17.00 do 21.00, tri- do štirikrat tedensko. Vsakemu predmetu posvečamo veliko pozornosti, zato predavanja trajajo od pet do osem dni, odvisno od obsega snovi. Med predavanji imate možnost, da predavatelju postavite vprašanja, ki vam bodo razjasnila vse nejasnosti v zvezi z obravnavano snovjo.
Če želite temeljito in strokovno pripravo za pravosodni izpit v Sloveniji, ste na pravem mestu. Legitin je tu, da vam pomaga na vaši poti do uspeha. Ne odlašajte, pridružite se nam in skupaj bomo dosegli vaš cilj!
Prijavite se zdaj in naredite prvi korak k uspehu!