Pogosta vprašanja in odgovori o pravniškem državnem izpitu na enem mestu. V nadaljevanju so zbrane informacije o pogojih za pristop k izpitu, sodniškem pripravništvu, prijavi, dokazilih, izbirnem usposabljanju, kolokvijih, seminarjih, stroških in poteku pravniškega državnega izpita.
Vsebina je namenjena kandidatom, ki želijo preveriti, ali izpolnjujejo pogoje za prijavo, katera dokazila morajo predložiti in kako potekajo posamezni postopki. Ker se pravila lahko spremenijo, je pred oddajo prijave priporočljivo preveriti tudi aktualna navodila Ministrstva za pravosodje.
Pogosta vprašanja in odgovori o pogojih za pristop k izpitu
Ali lahko k pravniškemu državnemu izpitu pristopi tudi magister prava, ki je prvo bolonjsko stopnjo končal na kakšni drugi fakulteti?
Pogoji glede strokovne izobrazbe kandidata na pravniškem državnem izpitu so predpisani v 6. členu Zakona o pravniškem državnem izpitu. Zakon določa, da mora imeti kandidat v Republiki Sloveniji pridobljen ustrezen strokovni naslov oziroma mora končati enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.
Med ustrezne strokovne naslove sodijo:
– univerzitetni diplomirani pravnik;
– diplomirani pravnik (UN) in magister prava;
– magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa.
Kdor želi opravljati sodniško pripravništvo, izbirno usposabljanje ali neposredno pristopiti k pravniškemu državnemu izpitu, mora pridobiti zahtevani strokovni naslov oziroma končati enakovredno izobraževanje v tujini.
Pogoja glede strokovne izobrazbe ni mogoče nadomestiti zgolj z opravljanjem manjkajočih izpitov na posamezni stopnji pravnega študija. Kandidat mora izkazati, da je pridobil zahtevani strokovni naslov.
Temeljna pravna znanja iz drugega odstavka 6. člena ZPDI predstavljajo okvir za pripravo pravnih študijskih programov po bolonjskem sistemu, ne predstavljajo pa nadomestila za strokovne naslove, določene kot pogoj za sodniško pripravništvo.
Ali se lahko k opravljanju pravniškega državnega izpita pristopi na podlagi končanega študija v tujini?
Zakon o pravniškem državnem izpitu v 6. členu predpisuje pogoje za sprejem sodniškega pripravnika. Ti pogoji so hkrati pogoji za pristop k pravniškemu državnemu izpitu za vse kandidate, ne glede na način pristopa.
Kandidat, ki je delno ali v celoti končal izobraževanje v tujini, mora izkazati, da je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.
Mnenje ENIC-NARIC centra samo po sebi ne zadošča, saj ta center izobraževanje ovrednoti, ne ugotavlja pa njegove enakovrednosti za pristop k pravniškemu državnemu izpitu.
Za kandidate, ki so študij končali v tujini in niso pridobili priznanja enakovrednosti strokovnega ali znanstvenega naslova, se preverja enakovrednost opravljenega izobraževanja.
Kandidat mora izkazati, da je izdelal diplomsko oziroma magistrsko nalogo ter da je opravil izpite iz temeljnih pravnih znanj:
– na civilnopravnem področju: uvod v civilno pravo, splošni deli obligacijskega, gospodarskega in mednarodnega zasebnega prava ter civilno procesno pravo;
– na kazenskopravnem področju: splošni deli kazenskega prava in kazensko procesno pravo;
– na delovnopravnem področju: splošni deli delovnega prava s temelji prava socialne varnosti;
– na javnopravnem področju: splošni deli ustavnega, upravnega in mednarodnega prava ter prava Evropske unije, vključno z upravnim postopkom in upravnim sporom;
– na temeljnem pravnem področju: uvod v pravoznanstvo s temelji metodologije vrednotenja v pravu.
Obseg temeljnih pravnih znanj je podrobneje določen s Pravilnikom o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo.
Če je kandidat posamezna temeljna pravna znanja pridobil v primerljivem programu tujega visokošolskega zavoda, mu lahko visokošolski zavod v Republiki Sloveniji prizna ustrezno število kreditnih točk ECTS.
Postopek se začne na zahtevo kandidata.
Kandidat mora ob vložitvi zahteve za pristop k pravniškemu državnemu izpitu priložiti:
– listino o pridobljenem strokovnem naslovu v uradnem prevodu, v izvirniku ali uradno overjeni kopiji;
– listine o zaključenem študiju na prvi in drugi stopnji;
– mnenje ENIC-NARIC centra o izobraževanju;
– mnenje visokošolskega zavoda v Republiki Sloveniji, da je v tujini zaključeno izobraževanje enakovredno izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Kje in na kakšen način se lahko odda prijavo na izpit?
Prijava mora vsebovati izpolnjeno prijavnico z vsemi zahtevanimi prilogami, iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu.
Prijavo je mogoče poslati po pošti na naslov:
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 Ljubljana
Prijavo je mogoče oddati tudi osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje na istem naslovu, z vhodom iz Cankarjeve ulice.
Na Centru za izobraževanje v pravosodju prijave ni mogoče oddati.
Kandidati se lahko prijavijo tudi za poznejše izpitne termine. Izbrani izpitni rok je treba označiti na prijavnici.
Po pregledu prijave je kandidat po elektronski pošti obveščen, ali je njegova vloga popolna. Če ni, prejme navodilo, kaj mora v določenem roku dopolniti.
Ali moram ob prijavi oddati overjeno kopijo diplome?
Ob prijavi je treba sporočiti ustrezne podatke o diplomiranju:
– naziv univerze in fakultete;
– številko diplome;
– datum diplomiranja.
Kandidat lahko predloži tudi kopijo diplome, iz katere so razvidni navedeni podatki.
Center za izobraževanje v pravosodju preverja verodostojnost diplome neposredno pri fakulteti.
Kandidati, ki so pridobili strokovna naslova diplomirani pravnik in magister prava, morajo predložiti podatke za oba pridobljena strokovna naslova.
Po ZPDI je mogoče pravico do opravljanja pravniškega državnega izpita pridobiti na dva načina:
– z opravljanjem dveletnega pripravništva po ZPDI;
– z izpolnitvijo pogojev iz 19.a člena ZPDI, ki ureja neposreden pristop k izpitu brez pripravništva po ZPDI.
Pri dveletnem pripravništvu se del pripravništva opravlja kot izbirno usposabljanje. To traja šestnajst mesecev in se lahko opravlja pri subjektih, navedenih v 15. členu ZPDI.
ZPDI za izbirno usposabljanje ne zahteva zaposlitve s polnim delovnim časom. Pomembno je, da usposabljanje traja najmanj šestnajst mesecev.
Pri neposrednem pristopu po 19.a členu pa je praviloma potrebno redno delovno razmerje s polnim delovnim časom v trajanju najmanj 32 oziroma 48 mesecev pri zakonsko določenih subjektih.
Pristop na podlagi sodniškega pripravništva in prijava na izpit
Naslednja Pogosta vprašanja in odgovori pojasnjujejo trajanje pripravništva, izbirno usposabljanje, dokazila in pogoje, ki jih mora kandidat izpolniti pred prijavo na izpit.
Zaposlen sem pri odvetniku in hkrati opravljam osemmesečno sodniško pripravništvo. Ali se mi teh osem mesecev hkratnega dela pri odvetniku in na sodišču šteje za šestnajst mesecev?
Pripravništvo po ZPDI traja dve leti. Izvaja se na sodiščih ali državnih tožilstvih in kot izbirno usposabljanje.
Obvezno sodniško pripravništvo traja osem mesecev, izbirno usposabljanje pa se prizna, če traja najmanj šestnajst mesecev.
Ker mora celotna doba pripravništva trajati dve leti, osemmesečnega sodniškega pripravništva ni mogoče istočasno opravljati kot del šestnajstmesečnega izbirnega usposabljanja.
Vsak del pripravništva je treba opraviti posebej.
Ali se v izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI priznava delo s krajšim delovnim časom?
ZPDI ne določa, da mora kandidat izbirno usposabljanje opravljati s polnim delovnim časom.
Zato se lahko usposabljanje magistra prava ali univerzitetnega diplomiranega pravnika, opravljeno s krajšim delovnim časom, prizna kot izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI.
Ali se delo, opravljeno v tujini, prizna kot izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI?
ZPDI ne določa, da mora biti izbirno usposabljanje opravljeno izključno v Republiki Sloveniji.
Usposabljanje, opravljeno v tujini, se presoja v vsakem primeru posebej na podlagi dokumentacije kandidata. Preverja se predvsem, ali je primerljivo z usposabljanjem v Republiki Sloveniji.
Za priznanje mora kandidat poslati originalno potrdilo delodajalca. Potrdilo mora biti uradno prevedeno v slovenski jezik.
Kako izkazati opravljeno izbirno usposabljanje?
Kot dokazilo zadostuje potrdilo delodajalca oziroma odgovorne osebe, iz katerega je razvidno, da se je kandidat v določenem obdobju usposabljal.
Potrdilo mora vsebovati:
– obdobje usposabljanja;
– kratek opis delovnih nalog;
– podpis odgovorne osebe;
– žig delodajalca.
Naziv delovnega mesta ni odločilen.
Sama pogodba o zaposlitvi praviloma ne zadostuje. Če kandidat iz utemeljenih razlogov ne more pridobiti potrdila delodajalca, mora poleg pogodbe predložiti še izpis zavarovalne dobe.
Izbirnega usposabljanja ni treba v celoti opraviti pri enem subjektu. Lahko se opravlja pri različnih zakonsko določenih institucijah.
Ali mora biti kandidat, ki opravlja izbirno pripravništvo pri odvetniku, vpisan v imenik odvetniških pripravnikov?
Vpis v imenik odvetniških pripravnikov ni obvezen pogoj za priznanje izbirnega usposabljanja.
Pomembno je, da odvetnik potrdi, da se je kandidat pri njem usposabljal za pravniški državni izpit.
Ali lahko izbirno usposabljanje opravljam pri samostojnem podjetniku ali pri izvršitelju?
V 15. členu ZPDI so taksativno navedene institucije, pri katerih se usposabljanje prizna.
Samostojni podjetnik med njimi ni naveden in po Zakonu o gospodarskih družbah ni pravna, ampak fizična oseba. Zato se delo prek s.p. ne more priznati kot izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI.
Tudi delo pri izvršitelju se ne more šteti kot izbirno usposabljanje, ker izvršitelj ni pravna oseba in ne spada med druge zakonsko določene kategorije.
Če sem zaposlen v bolnišnici, centru za socialno delo, raziskovalnem inštitutu ali policiji, ali se delo šteje kot izbirno usposabljanje?
Bolnišnice, centri za socialno delo in inštituti so praviloma javni zavodi in pravne osebe.
Če kandidat pri njih pretežno opravlja pravna dela, se lahko njegovo delo prizna kot usposabljanje za pravniški državni izpit.
Policija v širšem smislu sodi v državno upravo, zato se lahko tudi delo v policiji šteje kot ustrezno usposabljanje.
Katera dela se štejejo kot pravna dela?
Vsaka prijava in dokumentacija se obravnavata individualno.
Kandidat lahko opravljanje pravnih del izkaže s:
– pogodbo o zaposlitvi;
– opisom delovnega mesta;
– potrdilom delodajalca.
Iz dokumentacije mora biti razvidno, da je kandidat opravljal pravna dela in pridobival izkušnje, potrebne za pristop k pravniškemu državnemu izpitu.
Kaj mora vsebovati mnenje mentorja?
Kandidat mora ob prijavi izkazati, da je uspešno zaključil sodniško pripravništvo.
Mentor mora pripraviti mnenje o delu pripravnika in navesti, ali je bilo pripravništvo uspešno opravljeno.
Mnenje mora biti podpisano in opremljeno z žigom sodišča.
Vsebovati mora:
– osebno ime, datum in kraj rojstva ter prebivališče pripravnika;
– enoto oziroma oddelek sodišča, kjer je pripravništvo opravljal;
– čas opravljanja pripravništva;
– ime in funkcijo sodnika mentorja;
– obseg opravljenega dela z navedbo opravilnih številk zadev;
– splošno oceno pripravnikovega dela.
Ocena je lahko neuspešno, uspešno ali zelo uspešno.
Ali mentor lahko v svojem mnenju potrdi tudi, da je pripravnik uspešno opravil kolokvij?
Mentor mora o obvezni udeležbi na kolokviju praviloma izdati posebno potrdilo z oceno.
Izjemoma lahko potrdilo o udeležbi in oceno vključi tudi v svoje mnenje o delu pripravnika.
Kako zaprositi za podaljšanje roka za pristop za sodniške pripravnike v delovnem razmerju na sodišču?
Kandidat mora vložiti prijavo na izpit z vsemi zahtevanimi dokumenti ter hkrati predložiti dokazila, s katerimi utemeljuje prošnjo za podaljšanje roka.
Dokumentacija lahko vključuje:
– kopijo diplome;
– program obveznega pripravništva;
– poročila o delu;
– mnenja mentorjev;
– potrdila o kolokvijih;
– potrdilo o izbirnem pripravništvu;
– potrdila o udeležbi na obveznih seminarjih.
Pristop na podlagi 19.a člena ZPDI in prijava na izpit
V tem poglavju so zbrana Pogosta vprašanja in odgovori o neposrednem pristopu k izpitu, potrebni delovni dobi, zaposlitvi s polnim delovnim časom in dokazilih po 19.a členu ZPDI.
Kje in na kakšen način se lahko odda prijavo na izpit?
Prijavo z vsemi prilogami je mogoče poslati po pošti ali oddati osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje.
Po pregledu prijave kandidat po elektronski pošti prejme obvestilo, ali je vloga popolna in kaj je treba dopolniti.
Na prijavnici je mogoče označiti tudi poznejši izpitni rok.
Ali moram ob prijavi oddati overjeno kopijo diplome?
Kandidat mora sporočiti podatke o diplomiranju oziroma predložiti kopijo diplome, iz katere so ti podatki razvidni.
Center za izobraževanje v pravosodju verodostojnost diplome preveri neposredno pri fakulteti.
Ali se v delovno dobo po 19.a členu ZPDI šteje delo prek s.p. ali pri izvršitelju?
Delo prek s.p. se ne prizna, ker samostojni podjetnik ni pravna oseba in ni naveden med subjekti iz 19.a člena ZPDI.
Prav tako se ne prizna delo pri izvršitelju.
Kako se upošteva delovna doba, če je bila oseba najprej zaposlena pri odvetniku, nato pa v državni upravi?
Delovna doba se sešteva.
Če je bila oseba del časa zaposlena pri subjektu, pri katerem je zahtevanih 32 mesecev, in nato pri subjektu, pri katerem je zahtevanih 48 mesecev, mora skupna delovna doba praviloma znašati 48 mesecev.
Na primer, dvanajst mesecev zaposlitve pri odvetniku in šestintrideset mesecev dela v pravni osebi na pravnih delih skupaj izpolni pogoj 48 mesecev.
Delovna doba pri odvetniku se ne vrednoti z višjim količnikom.
Ali se štejejo delovne izkušnje, pridobljene pred pridobitvijo ustreznega strokovnega naslova?
Ne.
Štejejo se samo delovne izkušnje, pridobljene po pridobitvi strokovnega naslova univerzitetni diplomirani pravnik oziroma diplomirani pravnik in magister prava.
Kako se upošteva delo s krajšim delovnim časom?
Za neposreden pristop po 19.a členu ZPDI je praviloma zahtevana zaposlitev s polnim delovnim časom.
Izjema je lahko krajši delovni čas zaradi uveljavljanja pravic iz starševskega varstva, če se posamezniku zagotavljajo pravice iz dela, kot da bi delal polni delovni čas.
Ali se prizna udeležba na obravnavi v gospodarski zadevi ali na delovnem sodišču?
Pravilnik določa, da mora kandidat na civilnopravnem področju prisostvovati:
– najmanj trem glavnim obravnavam v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču;
– najmanj enemu naroku v nepravdni zadevi;
– najmanj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča.
Udeležba na drugih vrstah obravnav se presoja glede na zahtevano obveznost.
Kje se prijavim za udeležbo na obravnavah in kako jo dokažem?
Kandidati, ki pristopajo na podlagi 19.a člena ZPDI, morajo sami poskrbeti za izpolnitev obveznosti.
Obravnave lahko izberejo na podlagi razporeda, objavljenega na spletnih straneh sodišč.
Udeležba se dokazuje s potrdilom, ki ga podpiše sodnik.
Zapisnik glavne obravnave ni ustrezno dokazilo.
Pogosta vprašanja in odgovori o seminarjih
Ta Pogosta vprašanja in odgovori pomagajo kandidatom razumeti, kdaj se udeležba na seminarjih šteje kot izpolnjena obveznost in kako se upošteva pri različnih načinih pristopa k izpitu.
Ali seminarji, ki sem se jih udeležil kot sodniški pripravnik, štejejo tudi, če pozneje pristopim po 19.a členu ZPDI?
Da.
Vsebinsko in organizacijsko gre za iste seminarje, zato se udeležba šteje kot opravljena ne glede na način prijave na seminar ali na izpit.
Pogosta vprašanja in odgovori o kolokvijih
Spodnja Pogosta vprašanja in odgovori se nanašajo na opravljanje kolokvijev na sodišču ali Centru za izobraževanje v pravosodju in njihovo priznavanje pri prijavi na izpit.
Ali se kolokvij, opravljen na sodišču, prizna tudi pri pristopu po 19.a členu ZPDI?
Da.
Če kandidat med sodniškim pripravništvom opravi kolokvij na sodišču, nato pa pripravništva ne dokonča in se prijavi po 19.a členu ZPDI, se opravljeni kolokvij šteje kot izpolnjena obveznost.
Ni ga treba ponovno opravljati na Centru za izobraževanje v pravosodju.
Ali lahko sodniški pripravnik opravlja še kolokvij na Centru za izobraževanje v pravosodju?
Kolokviji na Centru so namenjeni kandidatom, ki pristopajo brez opravljenega sodniškega pripravništva, na podlagi 19.a člena ZPDI.
Sodniški pripravniki kolokvije opravljajo v dogovoru z mentorji v okviru programa obveznega pripravništva.
Pogosta vprašanja in odgovori o oprostitvah dela pravniškega državnega izpita
Naslednja Pogosta vprašanja in odgovori pojasnjujejo, kdaj je mogoče zahtevati priznanje dela drugega strokovnega izpita in katero dokumentacijo je treba predložiti.
Ali sem na podlagi usposabljanja za imenovanje v naziv oproščen dela ustnega izpita?
Ne.
Ker usposabljanje za imenovanje v naziv ni strokovni izpit, ni pravne podlage, da bi se priznalo kot del pravniškega državnega izpita.
Kako se priznavajo drugi strokovni izpiti?
Magistru prava ali univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil drug strokovni izpit, se lahko prizna del pravniškega državnega izpita, ki je po vsebini enak že opravljenemu izpitu.
Vsak primer se presoja individualno na podlagi dokumentacije.
Kandidat lahko Ministrstvu za pravosodje predhodno pošlje pisno vprašanje, kateri del izpita bi mu bil lahko priznan.
Pogosta vprašanja in odgovori o plačilu stroškov pravniškega državnega izpita
V nadaljevanju so predstavljena Pogosta vprašanja in odgovori o stroških izpita, možnosti oprostitve plačila in izdaji računa na drugo osebo.
Ali lahko zaprosim za oprostitev plačila?
Stroške pravniškega državnega izpita krije kandidat.
Plačilo mora biti opravljeno najpozneje v osmih dneh po izdaji računa, ki se kandidatu izda skupaj z odločbo o dovolitvi pristopa k izpitu.
Pravne podlage za oprostitev plačila, obročno odplačevanje ali podaljšanje roka praviloma ni.
Če je bil kandidat sodniški pripravnik v delovnem razmerju na sodišču in je moral k izpitu pristopiti v enem letu po koncu pripravništva, je nezmožnost plačila lahko razlog za podaljšanje roka za pristop.
Ali se račun lahko izda na drugo ime?
Da.
Če kandidat želi, da se račun izda tretji osebi, mora to označiti na prijavnici in navesti:
– ime in priimek plačnika;
– naslov;
– pri davčnem zavezancu tudi firmo in davčno številko.
Pogosta vprašanja in odgovori o poteku pravniškega državnega izpita
Zaključna Pogosta vprašanja in odgovori obravnavajo odjavo od izpita, opravičene razloge za odstop in možnosti vpogleda v izpitno dokumentacijo.
Ali se lahko od izpita odjavim?
Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k pisnemu ali ustnemu delu izpita oziroma odstopi po začetku izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Če kandidat zaradi opravičenih razlogov ne pristopi k izpitu ali odstopi po njegovem začetku, mu lahko ministrica na pisni predlog in po predhodnem mnenju predsednika izpitne komisije določi nov rok.
Tako dovoljen pristop se ne šteje za ponovitev izpita.
Predlog mora biti vložen najmanj tri dni pred pisnim ali ustnim delom. Če ga zaradi posebej utemeljenih razlogov ni bilo mogoče vložiti pravočasno, ga je treba vložiti takoj po prenehanju razlogov.
Kandidat mora poslati pisni predlog z obrazložitvijo in dokazili na Ministrstvo za pravosodje oziroma Center za izobraževanje v pravosodju.
Ali lahko zaprosim, da se mi ocenjevalni listi pošljejo po elektronski pošti?
Kandidat lahko vpogleda v spis, ki ga Ministrstvo za pravosodje vodi v zvezi z njegovo prijavo.
V spisu so tudi pisne naloge in druga izpitna dokumentacija.
Vpogled je mogoč v času uradnih ur Centra za izobraževanje v pravosodju. Če je spis že v arhivu, je treba njegov dvig predhodno naročiti.
Ker je treba evidentirati vsak vpogled, prepisovanje ali kopiranje dokumentov, preslikanih pisnih nalog praviloma ni mogoče poslati po elektronski pošti.
Dodatne informacije
Če med zgornjimi Pogosta vprašanja in odgovori ne najdete odgovora na svoje vprašanje, nam lahko pišete prek strani Kontakt.
Uradne in najnovejše informacije o pogojih, prijavi in poteku pravniškega državnega izpita so na voljo na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju.preslikane pisne naloge žal ne moremo posredovati po elektronski pošti.
Dodatne informacije
Če med zgornjimi Pogosta vprašanja in odgovori ne najdete odgovora na svoje vprašanje, se lahko obrnete na našo ekipo prek strani Kontakt:
Za uradne in najnovejše informacije o pravniškem državnem izpitu vedno preverite tudi spletno stran